Gradnjo elektroenergetskih objektov izvajamo na podlagi veljavnih predpisov s področja ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter upravljanja voda. Pri gradnji si prizadevamo, da v največji možni meri uporabljamo obstoječe ceste in poti, površino gradbišč pa čim bolj omejimo, saj s tem zmanjšujemo negativen vpliv na obstoječo vegetacijo in gozd. V okviru gradnje daljnovodov izvajamo predpisane ukrepe, med katerimi so tudi ponovna uporaba zemlje, odstranjene z izkopi, uporaba sadik avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst pri sanaciji gozdnih robov, zasaditev nadomestnih gozdnih otokov na posameznih lokacijah ter nameščanje vidnih označitev – markiranje vodnikov in zaščitne vrvi. V prihodnje načrtujemo tudi vzpostavitev posameznih nadomestnih habitatov, kot so vzpostavitev ekstenzivnega travišča na njivskih površinah, ohranitev poplavnega gozda za ohranjanje varovanih gozdnih vrst ptic in njihovega habitata ter podobno.
Skozi območja Natura 2000 poteka 14,4 odstotka visokonapetostnih daljnovodov na 400 kV, 220 kV in 110 kV napetostnih nivojih. Pred začetkom vzdrževanja daljnovodnih tras v območju Natura 2000 ali na področju naravnih vrednot od krajevno pristojne upravne enote pridobimo dovoljenje za izvedbo posega v naravo, v katerem so opredeljeni pogoji za izvedbo posega in obdobje, v katerem so dovoljena dela. Pred izvajanjem posegov v gozdu ali gozdnem prostoru pridobimo soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. Daljnovodne trase na gozdnih zemljiščih vzdržujemo tako, da izvajamo posek podrasti, ki v prsni višini ne presega debeline 10 cm. Posek podrasti izvajamo tudi v vseh vodotokih in melioracijskih kanalih. Vzdrževalna dela izvajamo tako, da ne ogrožamo naravnega biotskega okolja.
Iz zemljevida območij je razvidno, da največji delež visokonapetostnih daljnovodov poteka skozi območja Natura 2000 SPA, pomembna za ptice, na območju jugozahodne in zahodne Slovenije ter na območju reke Drave na vzhodnem delu Slovenije. Da bi zmanjšali verjetnost trkov z vodniki visokonapetostnih daljnovodov, smo v zadnjih letih na posameznih odsekih daljnovodov 2 x 400 kV Beričevo–Krško in 2 x 110 kV Beričevo–Trbovlje namestili opozorila za ptice.
Stebri visokonapetostnih daljnovodov predstavljajo tudi nov življenjski prostor za ptice. Pri vzdrževanju visokonapetostnih daljnovodov najdbe živih gnezd zabeležimo in gnezda pustimo na daljnovodnih stebrih. Največje število gnezd je bilo najdeno na DV 2 x 110 kV Kleče – Medvode–Labore–Okroglo II, kar lahko pripišemo dejstvu, da je trasa daljnovoda speljana ob reki Savi, ki za ptice predstavlja ugoden življenjski prostor.
