Spremljamo nastajanje nevarnih odpadkov, vodimo evidence, in kjer je potrebno, tudi preglede s ciljem onemogočati dodatno onesnaževanje okolja. Med nevarne odpadke, ki lahko dodatno onesnažujejo okolje, štejemo izolacijsko olje iz transformatorja in merilnega transformatorja. Pod vsako napravo, v kateri je olje, so nameščene oljne jame, ki se redno pregledujejo. Vodimo ločeno zbiranje podatkov o baterijah, kartušah in gradbenih odpadkih.
Graf: Nevarni odpadki (v tonah)
Letne količine nevarnih odpadkov so odvisne od rekonstrukcij objektov, ki se izvajajo v obravnavanem letu. Večje količine nevarnih odpadkov v letih 2017 in 2018 so povezane z zamenjavo visokonapetostnih naprav (olja iz visokonapetostnih naprav in zavržena oprema, ki vsebuje nevarne snovi).
Graf: Nenevarni odpadki (v tonah)
Letne količine nenevarnih odpadkov so v zadnjih letih zelo nihale, kar je ravno tako posledica rekonstrukcij objektov. Največji delež nenevarnih odpadkov obsegajo gradbeni odpadki (zemlja in kamenje, bitumenske mešanice, beton in železo ter jeklo). Povečane količine aluminija, železa in jekla v letu 2014 pa so posledica sanacije škode zaradi žledu, ki je prizadel del našega elektroenergetskega omrežja.
Graf: Komunalni odpadki (v tonah)
Spremljamo tudi letne količine komunalnih odpadkov, ki jih uporabljamo le kot oceno dejansko nastalih komunalnih odpadkov. V skupini komunalnih odpadkov spremljamo količine grezničnega mulja, mešanih komunalnih odpadkov, papirja, stekla, embalaže, bio in kosovnih odpadkov. Zmanjšanje količin komunalnih odpadkov v letu 2017 v primerjavi z letom 2016 je posledica priklopov objektov na javno kanalizacijo in male komunalne čistilne naprave.
V veljavnem DSP smo si kot strateški cilj izbrali tudi brezpapirno poslovanje in elektronsko arhiviranje (SC 6/1). Težnja tega cilja je z uporabo centraliziranega tiskanja, elektronskega dokumentnega sistema in drugih elektronsko podprtih procesov reducirati stroške tiskanja (papir, kartuše in tonerji).
