Vizualni prostor
Večji industrijski objekti in seveda tudi prenosno omrežje predstavljajo vizualno onesnaževanje, ki je pomemben dejavnik za prebivalce v ruralnih okoljih, pa tudi za turiste, ob upoštevanju, da turizem postaja ena najpomembnejših gospodarskih panog Slovenije. Motečih stebrov in kablov prenosnega omrežja sicer še ne moremo eliminirati, sledimo pa globalnim razvojnim rešitvam, ki skušajo vizualno onesnaževanje vsaj omiliti. Vkopavanje omrežja v zemljo je sicer poznana tehnološka rešitev, ki reši ne le vizualen prostor, ampak v veliki meri tudi neionizirajoče sevanje, vendar pa je ta rešitev, kolikor je že pozitivna za naravni kapital, finančno bistveno bolj neugodna, tako da lahko te rešitve uporabljamo samo v izjemnih primerih poseganja v kulturno krajino.
Vrednosti kazalnikov hrupa v okolju aktivno upravljamo z izvajanjem monitoringov, izdelavo študij in podajo informacij na javnih razgrnitvah projektov. Vir sevanja in metodologija izvajanja monitoringov sta podrobneje določena v zakonodaji (Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/2005, 34/2008, 109/2009, 62/2010) in Pravilnik o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 105/2008)).
Uredba kot vir hrupa opredeljuje napravo ali obrat, katerega obratovanje povzroča v okolju stalen ali občasen hrup. V našem primeru se meritve hrupa izvajajo za razdelilne transformatorske postaje (RTP). Ključni podatki so število transformatorjev, način hlajenja, moč obremenitve in vremenski podatki (vlaga, temperatura).
Rezultat upravljanja kazalnikov hrupa je izpolnitev zahtev, določenih s strani zakonodaje, pregled dejanskega stanja virov sevanja in nadzor pred čezmernimi vplivi na okolje.
Negativne oziroma pozitivne učinke glede na mejne pogoje krepimo z rednim nadzorom obstoječih virov hrupa, modeliranjem obstoječega RTP in izvedbo analize pred vključitvijo novega vira hrupa ter seznanitvijo javnosti na spletni strani družbe in javnih predstavitvah.
Z izvajanjem korektivnih ukrepov za zmanjšanje hrupa lahko lokalnim skupnostim in prizadetim prebivalcem pokažemo, da nam ni vseeno in da skrbimo tudi zanje ob skrbi za ustrezno kakovost dobave električne energije.
Metodologijo izvajanih meritev določa zgoraj omenjeni pravilnik. Lahko bi se prednostno izvajale meritve tistih virov hrupa, ki se nahajajo na poseljenih območjih, da tako prizadeto javnost seznanimo, da prometni vir hrupa v času obratovanja ne obremenjuje okoja čezmerno s hrupom.
Hrup: Hrup, ki ga povzročajo naše naprave, obvladujemo z ustreznimi tehničnimi ukrepi (uporaba ustrezne opreme, protihrupna zaščita, monitoringi). Obratovalni monitoring za vire hrupa smo izvedli na RTP 400/110-220/110/35 kV v CIPO Divača. Meritve so pokazale, da so vrednosti kazalnikov hrupa pod predpisanimi mejnimi vrednostmi, določenimi v Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
