Pomembnejši dogodki
Izbor dogodkov, ki so najbolj zaznamovali leto 2018.
Izbor dogodkov, ki so najbolj zaznamovali leto 2018.
Eden od ključnih pogojev za uspešno poslovanje je ohranjanje odgovornega odnosa do naših deležnikov. Za lažje načrtovanje in izvajanje odnosov z njimi smo jih razdelili na devet glavnih skupin, od katerih ima vsaka svoje podskupine. Odnos deležnikov do ELESa merimo redno na letni osnovi.
Razvoj družbe ELES določata strateška dokumenta Dolgoročni strateški plan poslovanja javnega podjetja ELES, d.o.o., za obdobje 2016–2020 in Razvojni načrt prenosnega sistema Republike Slovenije od leta 2019 do leta 2028. Dokumenta upoštevata napovedi gospodarskih gibanj in tehnološke spremembe na področju elektroenergetike. Ker poslovanje družbe močno regulirata slovenska in tudi evropska zakonodaja, podrobno spremljamo dogajanje na regulativnem področju in se po potrebi v procese aktivno vključujemo. To izvajamo s ciljem, da se pravočasno pripravimo na uvajanje zahtevanih sprememb ali izvajanje novih nalog.
Projekt Defender se ukvarja z identifikacijo tveganj na kritični energetski infrastrukturi in storitvah, ki jih ta nudi, s pripravo informacijskega okolja za zgodnje prepoznavanje tveganj in ozaveščanje zaposlenih o ukrepih za njihovo zmanjševanje.
V družbi imamo vzpostavljene politike za vse segmente integriranega sistema upravljanja, ki jih redno pregledujemo in ustrezno dopolnjujemo. Vrsto let izvajamo integrirane presoje certificiranih sistemov upravljanja, ki so eden od poglavitnih virov priložnosti za nenehne izboljšave, hkrati pa upoštevamo tudi načela in smernice drugih standardov.
Na podlagi slovenskih smernic korporativne integritete imamo vzpostavljen sistem korporativne integritete, ki je kot eno temeljnih načel družbeno odgovornega delovanja uvrščen med strateške cilje družbe v DSP 2016–2020 v okviru doseganja poslovne odličnosti.
Korporativna varnost je za družbo ELES zelo pomembno področje, saj na delovanje družbe vplivajo različni dejavniki ogrožanja, kot so na primer različni varnostni dogodki v svetu ter naravne nesreče in najrazličnejša negativna odstopanja v družbi pri nas. V tem letu je SKV nadaljevala vzpostavitev integralnega varnostnega sistema, katerega center predstavlja varnostno nadzorni center družbe ELES.
V družbi, ki je v upravljanju vzpostavila in razvija sodoben način nadzora s tremi stebri obrambe, predstavlja notranja revizija tretji steber namenjen ugotavljanju stanja in delovanja ukrepov – notranjih kontrol za blaženje tveganj in svetovanju glede izboljšav.
Na uresničevanje poslanstva in ustvarjanje vrednosti družbe ELES vplivajo dogajanja v zunanjem okolju, ki jih lahko razdelimo na gospodarska, regulativna in druga dogajanja oziroma vplive. Na kratko povzemamo ključne dejavnike vpliva v letu 2018 in opredeljujemo, katere vplive prepoznavamo kot bistvene v prihodnjem obdobju.
Izjava o upravljanju pokriva skladnost upravljanja, Kodeks korporativnega upravljanja, sistem upravljanja in nadzora, sestavo in komisije nadzornega sveta, vlogo direktorja družbe, politike integriranega sistema upravljanja, sistem korporativne integritete, obvladovanje tveganj ter notranjo revizijo in sistem notranjih kontrol.
Nadzorni svet družbe ELES, d.o.o., je v letu 2018 deloval v sestavi šestih članov.
Predstavniki ustanovitelja družbe so bili Andrej Prebil, predsednik nadzornega sveta, namestnik predsednika nadzornega sveta Milan Krajnik, mag. Matevž Marc in dr. Janja Hojnik, člana nadzornega sveta.
Predstavnika delavcev v nadzornem svetu sta bila Simon Volk in Andrej Semprimožnik.
Skladno s slovensko zakonodajo ELES vsaki dve leti pripravi nov razvojni načrt. Gre za strateški dokument družbe, v katerem je opredeljena glavna infrastruktura, ki jo je treba v prihajajočem desetletnem obdobju zgraditi ali posodobiti, če želimo odjemalcem tudi v prihodnje zagotavljati zanesljivo, kakovostno in varno oskrbo z električno energijo.
Cilj našega delovanja je, da elektroenergetski sistem v Sloveniji deluje varno in zanesljivo. Nalogo, ki nam jo je s koncesijo zaupala Republika Slovenija, izpolnjujemo:
– z vzdrževanjem ravnovesja med proizvodnjo in prevzemom električne energije;
– z izvajanjem sistemskih storitev;
– v sodelovanju s centri vodenja v tujini.
Skupna oddaja električne energije proizvajalcev v prenosno omrežje je v letu 2018 znašala 13.954 GWh, kar je 1 GWh manj kot leta 2017. Oddaja električne energije hidroelektrarn (HE) je bila višja v primerjavi s preteklim letom, ko je bila nekoliko slabša hidrologija. V prenosno omrežje so HE oddale 4.421 GWh električne energije, kar je 697 GWh več kot v letu 2017. Termoelektrarne (TE) so oddale 4.049 GWh oziroma 213 GWh manj kot leta 2017. V okviru oddaje termoelektrarn je do vključno leta 2015 zajeta proizvodnja OVE in SPTE, nato je zaradi spremenjenega pristopa spremljanja in poročanja o proizvodnji OVE in SPTE ta proizvodnja izločena iz prikaza oddaje termoelektrarn. Nuklearna elektrarna (NE) je v prenosno omrežje oddala 5.483 GWh električne energije, kar je 483 GWh manj kot leta 2017.
Konična obremenitev je maksimalni urni prevzem iz prenosnega omrežja (brez upoštevanja izgub), ki nastopi v obravnavanem letu. Gre za prevzem vseh odjemalcev, znižan za proizvodnjo, priključeno v distribucijsko omrežje. Konična obremenitev tako narašča s povečevanjem prevzema odjemalcev in pada s povečevanjem proizvodnje, priključene v distribucijsko omrežje. V zadnjih desetih letih se vrednost konične obremenitve ni bistveno spremenila. V letih 2009, 2013 in 2016 beležimo negativen trend koničnih obremenitev, medtem ko smo od leta 2010 do leta 2012 ter v letih 2014, 2015 in po letu 2017 zaznali pozitiven trend.
Konične obremenitve se pojavljajo v zimskih mesecih, ure nastopov konic pa so se po letu 1997 s popoldanskih ur prenesle na večerne ure, medtem ko je bila konica v letu 2018 znova zabeležena v popoldanskih urah (13. ura).
V letu 2018 je bil za sistemske operaterje po vsej Evropi eden ključnih izzivov integracija obnovljivih virov v elektroenergetske sisteme in posledično omejevanje posledic na zmožnost čezmejnega trgovanja z električno energijo.
Za potrebe izvajanja sekundarne regulacije frekvence smo zakupili rezervo delovne moči v višini ± 60 MW. Ta zakup je ELES realiziral že v letu 2013, in sicer za obdobje 2014–2018.
Za potrebe izravnave sistema smo aktivirali 54,3 GWh energije sekundarne regulacije v pozivno in 92,3 GWh v negativno smer, kar je absolutno gledano 6,4 odstotka manj kot v letu 2017.
Kot sistemski operater smo posobni obvladovati in prilagajati se številnim spremembam, ki vplivajo na področja vodenja obratovanja EES. Področje za obratovanje sistema je zato zelo aktivno na področju razvoja in raziskav. Tovrstne aktivnosti se odvijajo v okviru internih in mednarodnih projektov, predvsem s področja pametnih omrežij, ter v okviru sodelovanja v številnih mednarodnih skupinah.
Vzdrževanje, graditev in posodabljanje elektroenergetskega omrežja Slovenije so ključne za pokrivanje naraščajočih potreb po električni energiji ter zagotavljanju njenega varnega in učinkovitega prenosa. V letu 2018 je potekalo 58 projektov za izgradnjo novih in nadgradnjo obstoječih prenosnih povezav ter razdelilnih transformatorskih postaj.
Regulativne zahteve predstavljajo formalni okvir trajnostnega poslovanja. Tako poslovanje usklajuje rast gospodarske družbe z rastjo okolja. Seveda so regulativne zahteve le nujni, od zunaj predpisani del izraza širše družbene odgovornosti. Zato so naše aktivnosti na tem področju pomembno širše od tega okvira.
Temeljni elementi intelektualnega kapitala družbe ELES so postopki, politike, kodificirani procesi in zapisi posameznih delov poslovnega modela, ki zagotavljajo daljnoročno delovanje poslovnega modela ne glede na trenutne fluktuacije zaposlenih.
Naše delovanje je regulirano s strani različnih zakonskih in drugih zahtev s področja okolja. Vse za nas pomembne okvire spremljamo in sproti ocenjujemo skladnost delovanja ter tem ocenam prilagajamo aktivnosti.
Ta spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in analizo uporabe. Z nadaljnjo uporabo spletne strani soglašate s piškotki.