Zagotavljamo varen, zanesljiv in neprekinjen prenos električne energije. Skrbimo za brezhibno delovanje vseh daljnovodov na 400 kV in 220 kV napetostnem nivoju ter za del 110 kV prenosnega omrežja.
Projekt Defender se ukvarja z identifikacijo tveganj na kritični energetski infrastrukturi in storitvah, ki jih ta nudi, s pripravo informacijskega okolja za zgodnje prepoznavanje tveganj in ozaveščanje zaposlenih o ukrepih za njihovo zmanjševanje.
Korporativna varnost je za družbo ELES zelo pomembno področje, saj na delovanje družbe vplivajo različni dejavniki ogrožanja, kot so na primer različni varnostni dogodki v svetu ter naravne nesreče in najrazličnejša negativna odstopanja v družbi pri nas. V tem letu je SKV nadaljevala vzpostavitev integralnega varnostnega sistema, katerega center predstavlja varnostno nadzorni center družbe ELES.
Celovit sistem upravljanja tveganj skupaj z vzpostavljenim notranjim kontrolnim sistemom ostaja ključni del enovitega sistema upravljanja družbe ELES. Družbi omogoča obvladovanje tveganj in s tem varno in donosno izvajanje njene osnovne dejavnosti, to je zanesljivo in neprekinjeno obratovanje prenosnega sistema, ohranjanje dobre kondicije obstoječih visokonapetostnih daljnovodnih povezav in pripadajočih elektroenergetskih objektov, načrtovanje in gradnjo novih povezav in visokonapetostnih naprav, razvoj in uvajanje inovacij, potrebnih zaradi prihajajočih sprememb v elektroenergetiki, omogoča delovanje trga z električno energijo ter zagotavlja uresničevanje poslovnih in strateških ciljev družbe.
V preglednicah so predstavljena pomembnejša tveganja po posameznih področjih iz Krovne strukture tveganj, za katera ocenjujemo, da jim bo družba izpostavljena tudi v prihodnje. Z vidika celovitega sistema upravljanja izkazujemo povezavo vsakega pomembnejšega tveganja s:
• kapitali, iz katerih v družbi ELES ustvarjamo vrednost;
• strateškimi izzivi, ki jih prepoznavamo v notranjem in zunanjem slovenskem, evropskem in mednarodnem prostoru;
• ključnimi deležniki, za katere ustvarjamo vrednost na kratek, srednji in dolgi rok.
Osnove in izhodišča za izdelavo letnega načrta družbe ELES za leto 2019 z dodatkom za naslednji dve leti so v opredeljeni v DSP 2016–2020. Upoštevali smo tudi osnutek Načrta razvoja prenosnega omrežja RS v obdobju 2019–2028 ter Naložbeni načrt sistemskega operaterja prenosa električne energije 2019–2021.
Proizvodni kapital so predvsem objekti, naprave, orodja in tehnologije, ki jih imamo na voljo za opravljanje naših dejavnosti: elektroenergetska infrastruktura, programska oprema in informacijsko-komunikacijske tehnologije, vključno z opremo za nadzor in krmiljenje naprav. Posamezne segmente proizvodnega kapitala merimo in nadzorujemo prek sistema KPI, ključnih dejavnikov uspeha.
Skladno s slovensko zakonodajo ELES vsaki dve leti pripravi nov razvojni načrt. Gre za strateški dokument družbe, v katerem je opredeljena glavna infrastruktura, ki jo je treba v prihajajočem desetletnem obdobju zgraditi ali posodobiti, če želimo odjemalcem tudi v prihodnje zagotavljati zanesljivo, kakovostno in varno oskrbo z električno energijo.
Cilj našega delovanja je, da elektroenergetski sistem v Sloveniji deluje varno in zanesljivo. Nalogo, ki nam jo je s koncesijo zaupala Republika Slovenija, izpolnjujemo:
– z vzdrževanjem ravnovesja med proizvodnjo in prevzemom električne energije;
– z izvajanjem sistemskih storitev;
– v sodelovanju s centri vodenja v tujini.
Skupna oddaja električne energije proizvajalcev v prenosno omrežje je v letu 2018 znašala 13.954 GWh, kar je 1 GWh manj kot leta 2017. Oddaja električne energije hidroelektrarn (HE) je bila višja v primerjavi s preteklim letom, ko je bila nekoliko slabša hidrologija. V prenosno omrežje so HE oddale 4.421 GWh električne energije, kar je 697 GWh več kot v letu 2017. Termoelektrarne (TE) so oddale 4.049 GWh oziroma 213 GWh manj kot leta 2017. V okviru oddaje termoelektrarn je do vključno leta 2015 zajeta proizvodnja OVE in SPTE, nato je zaradi spremenjenega pristopa spremljanja in poročanja o proizvodnji OVE in SPTE ta proizvodnja izločena iz prikaza oddaje termoelektrarn. Nuklearna elektrarna (NE) je v prenosno omrežje oddala 5.483 GWh električne energije, kar je 483 GWh manj kot leta 2017.
Konična obremenitev je maksimalni urni prevzem iz prenosnega omrežja (brez upoštevanja izgub), ki nastopi v obravnavanem letu. Gre za prevzem vseh odjemalcev, znižan za proizvodnjo, priključeno v distribucijsko omrežje. Konična obremenitev tako narašča s povečevanjem prevzema odjemalcev in pada s povečevanjem proizvodnje, priključene v distribucijsko omrežje. V zadnjih desetih letih se vrednost konične obremenitve ni bistveno spremenila. V letih 2009, 2013 in 2016 beležimo negativen trend koničnih obremenitev, medtem ko smo od leta 2010 do leta 2012 ter v letih 2014, 2015 in po letu 2017 zaznali pozitiven trend.
Konične obremenitve se pojavljajo v zimskih mesecih, ure nastopov konic pa so se po letu 1997 s popoldanskih ur prenesle na večerne ure, medtem ko je bila konica v letu 2018 znova zabeležena v popoldanskih urah (13. ura).
V letu 2018 je bil za sistemske operaterje po vsej Evropi eden ključnih izzivov integracija obnovljivih virov v elektroenergetske sisteme in posledično omejevanje posledic na zmožnost čezmejnega trgovanja z električno energijo.
Za potrebe izvajanja sekundarne regulacije frekvence smo zakupili rezervo delovne moči v višini ± 60 MW. Ta zakup je ELES realiziral že v letu 2013, in sicer za obdobje 2014–2018.
Za potrebe izravnave sistema smo aktivirali 54,3 GWh energije sekundarne regulacije v pozivno in 92,3 GWh v negativno smer, kar je absolutno gledano 6,4 odstotka manj kot v letu 2017.
Kot sistemski operater smo posobni obvladovati in prilagajati se številnim spremembam, ki vplivajo na področja vodenja obratovanja EES. Področje za obratovanje sistema je zato zelo aktivno na področju razvoja in raziskav. Tovrstne aktivnosti se odvijajo v okviru internih in mednarodnih projektov, predvsem s področja pametnih omrežij, ter v okviru sodelovanja v številnih mednarodnih skupinah.
Vzdrževanje, graditev in posodabljanje elektroenergetskega omrežja Slovenije so ključne za pokrivanje naraščajočih potreb po električni energiji ter zagotavljanju njenega varnega in učinkovitega prenosa. V letu 2018 je potekalo 58 projektov za izgradnjo novih in nadgradnjo obstoječih prenosnih povezav ter razdelilnih transformatorskih postaj.
Na področju upravljanja sredstev in projektov smo izvajali več pomembnih projektov. Ključna sta vzpostavitev Diagnostično-analitskega centra in razširitev mobilnega sistema za podporo vzdrževanju.
Regulativne zahteve predstavljajo formalni okvir trajnostnega poslovanja. Tako poslovanje usklajuje rast gospodarske družbe z rastjo okolja. Seveda so regulativne zahteve le nujni, od zunaj predpisani del izraza širše družbene odgovornosti. Zato so naše aktivnosti na tem področju pomembno širše od tega okvira.
Temeljni cilj je upravljati z naravnimi viri trajnostno. To pomeni, da skuša Eles naravne vire, ki so nujni za ustvarjanje dodane vrednosti po uporabi bodisi vračati nazaj v uporabo v skladu z načeli krožnega gospodarstva, bodisi čim bolj zmanjšati trošenje bodisi izvajati kompenzacijske ukrepe.
Naravni kapital razumemo kot enega od virov našega delovanja in kot enega od rezultatov.
Naša prizadevanja na področju varstva okolja usmerja politika ravnanja z okoljem. Pri umeščanju elektroenergetskih prenosnih objektov v prostor uresničujemo zavezo k premišljenemu umeščanju in čim manjšemu vplivu elektroenergetskih naprav na ljudi in okolje. Stremimo k temu, da uporabljamo najnaprednejše tehnologije, hkrati pa smo usmerjeni k odgovorni rabi naravnih virov, materialov in energije. To se odraža tudi v naših vlaganjih v razvoj prenosnega elektroenergetskega omrežja.
Spremljanje porabe vode izvajamo na ravni vsakega objekta družbe ELES. Pri monitoringu smo ugotovili nenadzorovano uhajanje vode iz sistema, in takoj uveljavili sanacijske ukrepe. Spremljamo tudi porabo vode za potrebe spiranja blatnih terenskih vozil.
Področje zajema spremljanje emisij iz kurilnih naprav, emisij iz DEA, emisij iz klimatskih naprav, izpust plina SF6 in nastajanje vodika v AKU prostoru. S primerjavo podatkov prejšnjih let vidimo odstopanja in ustrezno ukrepamo.
Pod sevanja kategoriziramo: toplotna, svetlobna ter neionizirajoča oziroma elektromagnetna sevanja. Za vsakega od njih, kjer je to mogoče, razkrivamo ključne podatke oziroma opisujemo način spremljanja in upravljanja.
Smernice na področju učinkovite rabe energije in usmerjenost k stalnemu zniževanju obratovalnih stroškov objektov predstavljajo temelj zmanjševanja porabe energije. Energetska prenova stavb v RTP Podlog, ki se je začela v letu 2017 in bo dokončana v letu 2019 ter načrtovane energetske prenove v prihodnjih letih bodo prispevale k zmanjšanju porabljene energije za stavbe. Na področju porabe energije za vozila bodo predvidene zamenjave vozil z novejšimi in varčnejšimi prispevale k manjši porabi energije na vozilo. V skupni letni ocenjeni količini porabljene energije sta zajeti poraba energije za stavbe ter poraba energije za vozila in delovno mehanizacijo.
Zavedamo se vpliva naše dejavnosti na površino zemlje in spremljamo ustrezne kazalnike tega vpliva. Spremljamo tudi surovine, ki jih uporabljamo pri delovanju družbe ter se usmerjamo v sistem še učinkovitejše izrabe mineralov.
Prenosno omrežje pomeni motnjo za biotsko raznovstnost. Ta se ne odraža le v rastlinskem in živalskem svetu velikosti, ki jo zaznava človeško oko (drevesa, grmovje, sesalci, ptice …), temveč sega tudi na mikrobiološko raven. Zato skrbno načrtujemo ne le obdelavo zemlje kot temeljnega nosilca biotske raznovrstnosti, ampak smo razvili tudi unikatno prakso zaraščanja področij pod daljnovodi.
Zavedamo se, da prenosno omrežje predstavlja vizualno onesnaževanje, zato sledimo razvojnim rešitvam za zmanjšanje tega vpliva. Z izvajanjem monitoringov in študij obvladujemo raven hrupa, ki ga povzročajo naše naprave.
Zavedamo se, da so odpadki vir surovin, zato jih dosledno ločujemo in upoštevamo hierarhijo ravnanja z njimi. Določene vrste odpadkov skladno s predpisi prepuščamo javnim podjetjem, ki imajo ustrezna dovoljenja Ministrstva za okolje in prostor, brez izdanega evidenčnega lista, vse druge vrste odpadkov pa oddajamo podjetjem, ki imajo prav tako ustrezna dovoljenja in smo jih pooblastili, da izdajajo evidenčne liste.
Ta spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in analizo uporabe. Z nadaljnjo uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
