Zagotavljamo varen, zanesljiv in neprekinjen prenos električne energije. Skrbimo za brezhibno delovanje vseh daljnovodov na 400 kV in 220 kV napetostnem nivoju ter za del 110 kV prenosnega omrežja.
Cilj projekta je vzpostavitev interoperabilnosti TSO-DSO, poudarek pa na varnosti in prilagodljivosti sistemov za vključevanje novih uporabnikov ter povečanega obsega podatkov in informacij.
Celovit sistem upravljanja tveganj skupaj z vzpostavljenim notranjim kontrolnim sistemom ostaja ključni del enovitega sistema upravljanja družbe ELES. Družbi omogoča obvladovanje tveganj in s tem varno in donosno izvajanje njene osnovne dejavnosti, to je zanesljivo in neprekinjeno obratovanje prenosnega sistema, ohranjanje dobre kondicije obstoječih visokonapetostnih daljnovodnih povezav in pripadajočih elektroenergetskih objektov, načrtovanje in gradnjo novih povezav in visokonapetostnih naprav, razvoj in uvajanje inovacij, potrebnih zaradi prihajajočih sprememb v elektroenergetiki, omogoča delovanje trga z električno energijo ter zagotavlja uresničevanje poslovnih in strateških ciljev družbe.
V preglednicah so predstavljena pomembnejša tveganja po posameznih področjih iz Krovne strukture tveganj, za katera ocenjujemo, da jim bo družba izpostavljena tudi v prihodnje. Z vidika celovitega sistema upravljanja izkazujemo povezavo vsakega pomembnejšega tveganja s:
• kapitali, iz katerih v družbi ELES ustvarjamo vrednost;
• strateškimi izzivi, ki jih prepoznavamo v notranjem in zunanjem slovenskem, evropskem in mednarodnem prostoru;
• ključnimi deležniki, za katere ustvarjamo vrednost na kratek, srednji in dolgi rok.
Osnove in izhodišča za izdelavo letnega načrta družbe ELES za leto 2019 z dodatkom za naslednji dve leti so v opredeljeni v DSP 2016–2020. Upoštevali smo tudi osnutek Načrta razvoja prenosnega omrežja RS v obdobju 2019–2028 ter Naložbeni načrt sistemskega operaterja prenosa električne energije 2019–2021.
V letu 2018 je bil za sistemske operaterje po vsej Evropi eden ključnih izzivov integracija obnovljivih virov v elektroenergetske sisteme in posledično omejevanje posledic na zmožnost čezmejnega trgovanja z električno energijo.
Za potrebe izvajanja sekundarne regulacije frekvence smo zakupili rezervo delovne moči v višini ± 60 MW. Ta zakup je ELES realiziral že v letu 2013, in sicer za obdobje 2014–2018.
Za potrebe izravnave sistema smo aktivirali 54,3 GWh energije sekundarne regulacije v pozivno in 92,3 GWh v negativno smer, kar je absolutno gledano 6,4 odstotka manj kot v letu 2017.
Kot sistemski operater smo posobni obvladovati in prilagajati se številnim spremembam, ki vplivajo na področja vodenja obratovanja EES. Področje za obratovanje sistema je zato zelo aktivno na področju razvoja in raziskav. Tovrstne aktivnosti se odvijajo v okviru internih in mednarodnih projektov, predvsem s področja pametnih omrežij, ter v okviru sodelovanja v številnih mednarodnih skupinah.
Vzdrževanje, graditev in posodabljanje elektroenergetskega omrežja Slovenije so ključne za pokrivanje naraščajočih potreb po električni energiji ter zagotavljanju njenega varnega in učinkovitega prenosa. V letu 2018 je potekalo 58 projektov za izgradnjo novih in nadgradnjo obstoječih prenosnih povezav ter razdelilnih transformatorskih postaj.
Na področju upravljanja sredstev in projektov smo izvajali več pomembnih projektov. Ključna sta vzpostavitev Diagnostično-analitskega centra in razširitev mobilnega sistema za podporo vzdrževanju.
Regulativne zahteve predstavljajo formalni okvir trajnostnega poslovanja. Tako poslovanje usklajuje rast gospodarske družbe z rastjo okolja. Seveda so regulativne zahteve le nujni, od zunaj predpisani del izraza širše družbene odgovornosti. Zato so naše aktivnosti na tem področju pomembno širše od tega okvira.
Ta spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in analizo uporabe. Z nadaljnjo uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
