Dogajanje v gospodarskem okolju (ključni ekonomski kazalniki)
Urad za makroekonomske analize in razvoj je lani podal 5,0-odstotno realno rast domačega proizvoda za leto 2017 in hkrati napovedal okrepitev v letu 2018 na 5,1 odstotka. Iz letošnje napovedi rasti BDP vidimo, da je bila dejanska rast v letu 2018 4,5-odstotna, kar je malo manj od lanske napovedi. Pomladanska napoved predvideva, da se bo gospodarska rast v letih 2019–2021 nadaljevala, vendar se bo postopno umirjala, saj se v letu 2019 pričakuje rast v višini 3,4 odstotka, v naslednjih dveh letih pa 3,1 odstotka in 2,8 odstotka. V strukturi gospodarske rasti se bo krepil relativni prispevek domače potrošnje, manjši bo prispevek izvoza. Rast izvoza se bo z izjemo leta 2020 umirjala predvsem zaradi upočasnitve rasti v trgovinskih partnericah. Rast zasebne potrošnje se bo nekoliko pospešila ob nadaljevanju ugodnih razmer na trgu dela, nato pa se ob nižji rasti brezposelnosti postopno umirjala. Rast plač se bo v letih 2019 in 2020 krepila, nanjo pa bodo poleg omejitev pri ponudbi dela vplivali tudi dogovori s sindikati javnega sektorja in zakonodajne spremembe. Nadaljevala se bo visoka rast gradbenih investicij, povezana tudi s črpanjem evropskih sredstev. Najhitreje se bodo povečevale gradbene investicije, kot so investicije v inženirske objekte, poslovne zgradbe in stanovanjske investicije, rast investicij v opremo in stroje pa bo zaradi upočasnjene gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju bolj umirjena. Inflacija bo ob nekoliko višji rasti cen storitev in neenergetskega blaga ostala zmerna. Postopna krepitev cenovnih pritiskov bo vplivala na inflacijo, vendar bo v letu 2019 (1,6 odstotka) ob predpostavljenih nižjih cenah nafte ostala na podobni ravni kot leta 2018 (1,6 odstotka), v prihodnjih letih pa se bo zmerno povišala na okrog 2 odstotka.
Predvideno gibanje bruto domačega proizvoda in drugih ključnih ekonomskih kazalnikov bo vplivalo na poslovanje družbe. Glede na napoved 2019–2021 pričakujemo nadaljevanje pozitivnega trenda, vendar s postopnim umirjanjem gospodarske rasti.
Družba v naslednjih letih predvideva povečanje investicijskih vlaganj, v katerih prevladujejo gradbeni objekti, hkrati pa se povečujejo investicijska vlaganja v pametna omrežja. Na tem področju je predvideno tudi črpanje evropskih sredstev, ki je napovedano v precejšnjem obsegu. S povečevanjem investicijskih vlaganj v poslovni in stanovanjski del se bo povečala potreba po posodobitvi ali novi gradnji nizkonapetostnih ter pozneje tudi srednje- in visokonapetostnih omrežij. Distribucijska podjetja električne energije nakazujejo, da obstaja odvisnost gibanja distribuirane električne energije od gibanja bruto domačega proizvoda in da se v prihodnjih letih pričakuje postopno povečevanje distribucije električne energije. Rast zasebne potrošnje se bo pod vplivom razpoložljivega dohodka gospodinjstev v letu 2019 okrepila, nato pa se bo umirila, kar pomeni tudi rast potrošnje energentov. Ker mora operater prenosnega sistema zagotoviti nemoten pretok električne energije, ne glede na morebitne večje stroške obratovanja ter hkrati ustrezno vzdrževati in posodabljati energetsko infrastrukturo ali celo povečati zmogljivost daljnovodov, lahko v prihodnosti to pomeni povečanje investicijskih vlaganj v elektroenergetsko infrastrukturo od trenutno načrtovanih.
Stanje, novosti in napovedi sprememb v regulativnem okolju
Na regulativnem področju so v letu 2018 potekale številne aktivnosti priprave na novo regulativno obdobje 2019–2021. Že konec leta 2017 smo v družbi ELES na zahtevo Agencije za energijo začeli pripravljati številne finančne in tehnične podatke o poslovanju in delovanju družbe ELES ter prihodnjih načrtih. Aprila 2018 je Agencija za energijo dala v javno obravnavo predlog Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje za regulativno obdobje 2019–2021. V času javne obravnave je družba ELES podala več pripomb, agencija pa jih je upoštevala le v manjši meri. Po objavi tega akta v Uradnem listu RS, št. 46/2018, dne 6. 7. 2018 je družba ELES v skladu s 410. členom EZ-1 v roku vložila zahtevo za pregled akta v točkah, ki bi družbi ELES v prihodnosti povzročile poslovno škodo. Svet Agencije za energijo je zahtevo za pregled akta v celoti zavrnil, zato je družba ELES konec leta 2018 vložila pobudo za ustavno presojo akta in tudi EZ-1.
